LETALIŠČE EDVARDA RUSJANA

Preskoči na glavno vsebino

Preišči ta spletni dnevnik

LETALIŠČE EDVARDA RUSJANA

dne julij 09, 2017

Pridobi povezavo
Facebook
X
Pinterest
E-pošta
Druge aplikacije

Zato ker je jutri obletnica!

Pridobi povezavo
Facebook
X
Pinterest
E-pošta
Druge aplikacije

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave

DIŠEČA SIVKA IN SONČARICA

Ko sem danes MojPonyju omenila, da jutri ne gremo v Graz, ker so napovedane nevihte, je kar malce povesil hupo. Pa sem ga kar morala peljat na sprehod. Prijateljica Neva je zadnjič objavila tako lepe slike iz Praznika sivke, da sem si dejala: no, pa greva pogledat to slovensko Provanso "Only fools and horses" bi se na pot odpravili, ko je zunaj 32 stopinj C. No, midva sva tipičen primer tega: jaz malo vtrgana, MojPony konj na dveh kolesih. Pa sva šla. Čez Miklavž, kjer so o zko Kirbiševo ulico spremenili v enosmerno in na drugi polovici naredili lepo kolesarsko stezo in skozi Dobrovce, kjer prav tako širijo cesto in dodajajo stezo za pešce in kolesarje. Pa do Marjete in Dravskega dvora, dvakrat čez avtocesto do prekrasnega sivkinega polja. Brez norčavosti do tja vseeno ni šlo. MojPony se je skril v koruzo , pa sem ga komaj našla (še dobro, da ga je izdala torbica) In hop nazaj po poljski cesti mimo Rošnje in Loke. Na cesti ni bilo žive duše, razen New Hollanda (to je...

KAVA V GRADEŽU (Grado city route)

Po napornem vročem pohajkovanju po Lignanu, se naslednji dan odpravimo iz Palmanove v Grado (Gradež). Ker je Gradež majhno mestece s podobno plažo kot Lignano, ne pričakujem pretirane gneče. Kako sem se zmotila. Dve celi uri iščemo parkirni prostor. Ko se končno uspemo sparkirat kakšna dva kilometra iz mesta, nas čaka vožnja do mesta. Termometer spet pokaže krepko čez trideset stopinj. In zaradi vročine smo vsi sitni. Poteka pa pot ves čas po urejeni kolesarski stezi, tako da sem vsaj zaradi tega boljše volje. Jaz si želim ogledati znamenitosti mesteca, drugi bi radi čimprej na kavo. Zato si od znamenitosti pogledamo samo baziliko in jo raje hitro mahnemo na kavo in kosilo. Kavico spijemo v majhni lični kavarni, ki je v bistvu trgovinica z starinami in dodatki za dom. Za nekaj časa se izgubim v njej in čas se kar ustavi. To pa je tudi vse od Gradeža. Kopanje ne pride več v poštev, plaže so polne in še plačljive. Zato se odpravimo domov. Ko strnem ta naš d...

HOP, NA PRTLJAŽNIK

Danes sva se z MojPonyjem po napornem delovnem dnevu peljala v mesto in glej koga sva srečala? Brino (moja hčera), kako čaka na prevoz iz fitnesa. Pa sva jo pobrala, MojPony in Jaz. Tako kot v starih časih: Hop, na prtljažnik in smo šli vsi trije na Poštno. Sprva bolj počasi, potem pa vedno hitreje Koliko smo se včasih prevozili na ta način. Sploh ni bilo pomembno, kdo je imel kolo, nekdo te je vedno pobral na prtljažnik. To, da sem enkrat padla, raztrgala hlače in zraven še potokla kolena… vse to sem pozabila. Spomnim se le, da je bilo fajn in zabavno. Joj, skoraj bi pozabila. Na poti v mesto sem srečala prijateljico Simono in njenega moža Srečkota in jima huuuudooo zahupala.

Zagotavlja Blogger