Ko sem še
trenirala atletiko, mi je najslabše šlo takrat, ko sem mislila, da sem
najboljša in se mi ni potrebno več truditi. Pa sem jih hitro dobila po puklu.
Tako sem
mislila tudi za pot na Ptuj. Po toliko pregonjenih kilometrih z MojPonyjem,
cca. 550 jih bo že sedaj, bo to res šala. Pa sem se pošteno zmotila. Krivila
bom vreme, ker je bilo res težko in soparno. Ali pa počutje, ker se mi mogoče
le ni dalo. Kdorkoli je že bil kriv, je bil za izgovor.
Pot pa
sploh ni bila težka. V Dupleku desno na Johe in Krčevino, po ravnici ob Dravi
vse do Ptuja. Če sem zadnjič opevala avstrijske kolesarske poti, no, ta je še
lepša. Solidno je označena, pogrešala sem edino talne oznake.
Na Ptuj
pridem po cesti, ki vodi točno na Ptujski Grad. Zaženem se v hrib in omagam.
Sestopim in ugotovim, da Mojponyja še potiskam težko v hrib. (ja, vreme bo
krivo)
Nekako
prideva na vrh, kjer sva nagrajena s prekrasnim pogledom na mesto Ptuj. Spotoma
obiščeva še Tanja Nakov in se odpraviva nazaj po drugi poti. Na žalost ne čez
stari most, saj ga renovirajo in ga bodo leto in pol??? Predvidevam, da
nimajo dovolj delovne sile, ker vsi delajo v tujini. Pot naju je peljala čez
novega - Puhovega.
Ta most
je mogočen, kot je bil človek, po katerem se most imenuje. Janez Puh. Gospod,
ki je že v času Avstroogrske izdeloval kolesa. Greh bi bil, če se ne bi z
MojPonyjem peljala čez ta most. Zato z največjim veseljem prevoziva tistih 430
metrov čez Dravo.
Pot naju
vodi naprej proti Hajdini, kjer naju preseneti ploha in se komaj skrijeva na
terasi zaprtega gostišča. Ko dež poneha, kreneva dalje proti Kidričevemu.
Tu se
šele začne veselica. Če do takrat nisem bila mokra od dežja, sem bila tukaj
zagotovo:
- od luž na cestišču (ko sem peljala čez, je veselo špricalo po mojih teniskah in zoknih in
- od mimo drvečih avtomobilov, ki so kar tekmovali med seboj, kdo me bo bolj zalil.
- od luž na cestišču (ko sem peljala čez, je veselo špricalo po mojih teniskah in zoknih in
- od mimo drvečih avtomobilov, ki so kar tekmovali med seboj, kdo me bo bolj zalil.
Na koncu
sem bila presrečna, da me kdo ni povozil. Zato resno odsvetujem vožnjo po
tej cesti, čeprav je potem čez Marjeto in Dravski dvor pot prekrasna.
Končni
izkupiček kilometrov - 55. (Darja Novak - za par metrov te šijem na Ptujski
furi.
Ko končno
sparkiram MojPonyja v garažo in zaključim treker, mi javi da moram 11 ur
počivati. (sem vedela, da je bilo nekaj krivo)
Počivam še danes.Do večera.
Komentarji
Objavite komentar