BREZ DELA NI JELA (razen ko si na dopustu)

Sedem na MojPonyja in ta se vda pod mojo težo bolj, kot ponavadi. Pogledam kolesa in vidim, da se platišča nevarno približajo tlom. Potolažim se s tem, da so gume malo spustile, medtem, ko nas ni bilo. In jih napumpam.

Če lahko kaj z gotovostjo potrdim, je to, da se v Makedoniji dobro je. Kaj dobro? ODLIČNO!!!

Oriznik, grafče na tafče, dolma, frenki manđa, bobarnik, kebapi, bajnca, kifli, maslinki, sirče, piperki i frenki, so le ene izmed mnogih jedi, ki se jim ne moreš upreti.

"Zakaj tako ne jemo vsak dan v Mariboru? Saj znaš ti tudi to vse skuhat." vpraša Brina.
Ker bi potem najverjetneje imele sto kil, pomislim.

Moji sorodniki (vsaj nekateri) namreč vstanejo ob pol petih zjutraj in gredo na njivo pobirat tobak, feferone, krompir, papriko. Potem se vrnejo domov in nahranijo živino (če jo imajo), potem nizajo tobak, potem gredo po vodo iz studenca, potem zvečer namakajo polja itd.
Nikoli ni konec dela. Vedno akcija od jutra do večera. Zato s toliko večjim veseljem sedejo za mizo.

Danes je to normalna miza. Včasih pa smo sedli za 'sinijo' (malo nizko mizico), za katero smo sedeli kar s prekrižanimi nogami.
Presrečna ugotovim, da jo ima čina Stojna (stričeva žena) še vedno v garaži in že jo privlečem na sredo sobe.
Takoj vsi posedemo okoli nje tako kot včasih. In smeha ne zmanjka.
Ob hrani in pijači je vedno vse bolj zabavno.

Seveda je prehranjevanje pri vseh sorodnikih, ki smo jih obiskali, prineslo tudi posledico v obliki pretesnih hlač. 

Ampak za dieto bo čas spet doma, v Mariboru.

MojPony pa tudi ni zelo jezen. Bova zato večkrat šla na furo. Zaradi preveč pojedenih čevapčičev pa se res ne bom sekirala.Privoščite si tudi vi kaj dobrega za pod zob. Pa dober tek!

p.s. če kdo rabi kak makedonski recept - z veseljem pošljem