Po napornem vročem pohajkovanju po Lignanu, se naslednji dan odpravimo iz Palmanove v Grado (Gradež).
Ker je Gradež majhno mestece s podobno plažo kot Lignano, ne pričakujem pretirane gneče.
Kako sem se zmotila.
Dve celi uri iščemo parkirni prostor. Ko se končno uspemo sparkirat kakšna dva kilometra iz mesta, nas čaka vožnja do mesta. Termometer spet pokaže krepko čez trideset stopinj. In zaradi vročine smo vsi sitni. Poteka pa pot ves čas po urejeni kolesarski stezi, tako da sem vsaj zaradi tega boljše volje.
Jaz si želim ogledati znamenitosti mesteca, drugi bi radi čimprej na kavo. Zato si od znamenitosti pogledamo samo baziliko in jo raje hitro mahnemo na kavo in kosilo. Kavico spijemo v majhni lični kavarni, ki je v bistvu trgovinica z starinami in dodatki za dom. Za nekaj časa se izgubim v njej in čas se kar ustavi.
To pa je tudi vse od Gradeža. Kopanje ne pride več v poštev, plaže so polne in še plačljive. Zato se odpravimo domov.
Ko strnem ta naš dvodnevni izlet, imam mešane občutke. Zagotovo sta obe mesti vredni ogleda (kopanja zagotovo ne), mogoče jeseni ali pozno pomladi, ko še ni tako vroče.
Počasi ugotavljam, da ne glede na vse, je hrvaško morje raj na zemlji. S svojimi mirnimi zalivčki, borovimi gozdički in čisto vodo je daleč lepše, kot italijanska stran.
Tako, da ni nobenega dvoma, kam jo bomo mahnili naslednjič.
Italija pa.... morje, vsaj tu na severnem delu, zagotovo odpade. Kakšnega obiska mesta Rim pa se zagotovo veselim.
Ker je Gradež majhno mestece s podobno plažo kot Lignano, ne pričakujem pretirane gneče.
Kako sem se zmotila.
Dve celi uri iščemo parkirni prostor. Ko se končno uspemo sparkirat kakšna dva kilometra iz mesta, nas čaka vožnja do mesta. Termometer spet pokaže krepko čez trideset stopinj. In zaradi vročine smo vsi sitni. Poteka pa pot ves čas po urejeni kolesarski stezi, tako da sem vsaj zaradi tega boljše volje.
Jaz si želim ogledati znamenitosti mesteca, drugi bi radi čimprej na kavo. Zato si od znamenitosti pogledamo samo baziliko in jo raje hitro mahnemo na kavo in kosilo. Kavico spijemo v majhni lični kavarni, ki je v bistvu trgovinica z starinami in dodatki za dom. Za nekaj časa se izgubim v njej in čas se kar ustavi.
To pa je tudi vse od Gradeža. Kopanje ne pride več v poštev, plaže so polne in še plačljive. Zato se odpravimo domov.
Ko strnem ta naš dvodnevni izlet, imam mešane občutke. Zagotovo sta obe mesti vredni ogleda (kopanja zagotovo ne), mogoče jeseni ali pozno pomladi, ko še ni tako vroče.
Počasi ugotavljam, da ne glede na vse, je hrvaško morje raj na zemlji. S svojimi mirnimi zalivčki, borovimi gozdički in čisto vodo je daleč lepše, kot italijanska stran.
Tako, da ni nobenega dvoma, kam jo bomo mahnili naslednjič.
Italija pa.... morje, vsaj tu na severnem delu, zagotovo odpade. Kakšnega obiska mesta Rim pa se zagotovo veselim.
Komentarji
Objavite komentar