Ko sta bila otroka še majhna, sta se hodila kopat v Lendavo z Gorazdovimi starši.
"Gremo v Lendulo" sta pravila.
Midva pa sva ta vikend preprosto morala nekam pobegniti. Morje nama ni bilo privlačno zaradi gneče na cesti. Zato jo mahneva v "Lendulo".
Idejo sta pravzaprav dala najina dobra prijatelja, sedaj že tudi vam dobro znana Dušan in Suzana, iz Avtodom centra Casper. Tako tokrat namesto otrok peljeva v "Lendulo" sebe.
Dušan in Suzana sta že lepo sparkirana v Kampu Terme Lendava, (bivši kamp Lipa) ko pozno popoldan prispeva tja.
Super je, ko parkiraš avto, položiš tepih, postaviš stole in mizo ter raztegneš tendo.... in že kampiraš.
Ja, le par minutk sva potrebovala.
Večerjamo zgodaj, zato ostane čas še za eno furo s kolesi. Lendava ima super kolesarske steze. Odpravimo se proti staremu delu mesta in nato še na kavo v Hotel Cubis.
Tam nas mlada gospodična prijazno postreže in nam razkaže hotel, ki je res lep in ugoden.
V kamp se vrnemo, ko je že noč in po kozarcu vina in vrečki čipsa se odpravimo spat.
In nato se začne ples s komarji. Bzzzz tu, bzzzz tam, in me piči. Bzzzz okrog ušes, in na nosu, ko ga mahnem in je bzzzz še samo bz. Borim se s komarji, dokler me ne zmanjka in zaspim. Zjutraj vidim, da sem izgubila bitko.
Popikana sem povsod. Po rokah, nogah, še na obrazu imam veliko srbečo buško.
Pike si grem celit v bazen s parafinsko vodo in potem smrdim še po nafti.
"To je dobro za revmo" me tolažijo ostali, zato zdržim. Čeprav priznam, da mi topla voda paše.
Ker moramo do dvanajste ure opraviti odjavo, pojemo zajtrk in svari pospravimo tako hitro, kot smo jih postavili.
Suzana predlaga, da si ogledamo Vinarium.
Pogumno zajahamo kolesa in štartamo. Na začetku se zdi še vse izredno lahko, ko pa rinemo v prvi breg, Dušan vseeno vpraša gospoda pred eno izmed hiš na poti, če je do Vinariuma tako strmo.
"Neeee", reče "nej tak hüdo. Po tem brejgi je ravnica, pol pa še samo dva brejga, nej tak visuka, pa ste že tam."
Verjetno gospod še ni šel na Vinarium s kolesom, ker potem bi vedel, da nista bila samo dva brega in da "nej tak visuko" pomeni ravno nasprotno.
Končno prilezemo na vrh in nihče od nas nima prav nobene želje, da bi se povzpel na stolp.
Se pa zato spustimo proti Hiši vina Cuk. Etno hiša, pokrita s slamo, s prekrasnim razgledom, super prijazno lastnico in super hrano. Zelo priporočam, še posebej babičin štrudl. Zagotovo se še vrnemo tja.
Spočiti in siti, tokrat po bregu navzdol, smo hitro v Lendavi. Ogledamo si še Lendavski grad z zanimivo razstavo Roberta Juraka.
Ko prispemo nazaj do avta, Suzana skuha kavico in nato se počasi odpravimo proti domu.
Dneva pa še ni konec, zato jo mahnemo v Šentilj na sladoled v Pingo.
Prekrasen kulinarično-kolesarski izlet mi bo ostal še dolgo v spominu. Zagotovo ga ponovimo jeseni. Takrat izberemo eno izmed daljših kolesarskih poti, ki vodijo tudi na Madžarsko.
Lendava je prekrasno majhno mestece, ki mu ne manjka čisto nič. Tukaj najdete dobre terme, dobro hrano, dobro vino in dobre ljudi.
"Lendula" zagotovo še pridemo.
"Gremo v Lendulo" sta pravila.
Midva pa sva ta vikend preprosto morala nekam pobegniti. Morje nama ni bilo privlačno zaradi gneče na cesti. Zato jo mahneva v "Lendulo".
Idejo sta pravzaprav dala najina dobra prijatelja, sedaj že tudi vam dobro znana Dušan in Suzana, iz Avtodom centra Casper. Tako tokrat namesto otrok peljeva v "Lendulo" sebe.
Dušan in Suzana sta že lepo sparkirana v Kampu Terme Lendava, (bivši kamp Lipa) ko pozno popoldan prispeva tja.
Super je, ko parkiraš avto, položiš tepih, postaviš stole in mizo ter raztegneš tendo.... in že kampiraš.
Ja, le par minutk sva potrebovala.
Večerjamo zgodaj, zato ostane čas še za eno furo s kolesi. Lendava ima super kolesarske steze. Odpravimo se proti staremu delu mesta in nato še na kavo v Hotel Cubis.
Tam nas mlada gospodična prijazno postreže in nam razkaže hotel, ki je res lep in ugoden.
V kamp se vrnemo, ko je že noč in po kozarcu vina in vrečki čipsa se odpravimo spat.
In nato se začne ples s komarji. Bzzzz tu, bzzzz tam, in me piči. Bzzzz okrog ušes, in na nosu, ko ga mahnem in je bzzzz še samo bz. Borim se s komarji, dokler me ne zmanjka in zaspim. Zjutraj vidim, da sem izgubila bitko.
Popikana sem povsod. Po rokah, nogah, še na obrazu imam veliko srbečo buško.
Pike si grem celit v bazen s parafinsko vodo in potem smrdim še po nafti.
"To je dobro za revmo" me tolažijo ostali, zato zdržim. Čeprav priznam, da mi topla voda paše.
Ker moramo do dvanajste ure opraviti odjavo, pojemo zajtrk in svari pospravimo tako hitro, kot smo jih postavili.
Suzana predlaga, da si ogledamo Vinarium.
Pogumno zajahamo kolesa in štartamo. Na začetku se zdi še vse izredno lahko, ko pa rinemo v prvi breg, Dušan vseeno vpraša gospoda pred eno izmed hiš na poti, če je do Vinariuma tako strmo.
"Neeee", reče "nej tak hüdo. Po tem brejgi je ravnica, pol pa še samo dva brejga, nej tak visuka, pa ste že tam."
Verjetno gospod še ni šel na Vinarium s kolesom, ker potem bi vedel, da nista bila samo dva brega in da "nej tak visuko" pomeni ravno nasprotno.
Končno prilezemo na vrh in nihče od nas nima prav nobene želje, da bi se povzpel na stolp.
Se pa zato spustimo proti Hiši vina Cuk. Etno hiša, pokrita s slamo, s prekrasnim razgledom, super prijazno lastnico in super hrano. Zelo priporočam, še posebej babičin štrudl. Zagotovo se še vrnemo tja.
Spočiti in siti, tokrat po bregu navzdol, smo hitro v Lendavi. Ogledamo si še Lendavski grad z zanimivo razstavo Roberta Juraka.
Ko prispemo nazaj do avta, Suzana skuha kavico in nato se počasi odpravimo proti domu.
Dneva pa še ni konec, zato jo mahnemo v Šentilj na sladoled v Pingo.
Prekrasen kulinarično-kolesarski izlet mi bo ostal še dolgo v spominu. Zagotovo ga ponovimo jeseni. Takrat izberemo eno izmed daljših kolesarskih poti, ki vodijo tudi na Madžarsko.
Lendava je prekrasno majhno mestece, ki mu ne manjka čisto nič. Tukaj najdete dobre terme, dobro hrano, dobro vino in dobre ljudi.
"Lendula" zagotovo še pridemo.
Komentarji
Objavite komentar