"Morje?"
"Morje."
"Daleč?"
"Vseeno. Nekam kjer še nisva bila. Mogoče Murter? Slišala sem, da je lep."
Pogooglam, zdi se mi ok. Pa še kolesariva lahko. Gorazd tudi googla, mi pokaže kolesarski video "Murter trail" in moje navdušenje malce splahni.
Bo MojPony zmogel?
Zjutraj se nama sploh ne mudi. Opraviva vse obveznosti in se odpraviva.
Ampak glej presenečenje, ne kreneva proti Zagrebu ampak proti Ljubljani.
Moj presenečen obraz hitro ugane vzrok, ko pogledam prometne informacije. "Naplatna stanica - 6 km kolona, tunel Sv. Rok - 12 km kolona, nesreča Zagreb zapad - par kilometara kolona." Seveda, 15. v mesecu je, praznik, podaljšan vikend in za mnoge zadnja možnost za skok na morje.
Zato kreneva proti Ljubljani, naprej proti Kozini in na mejnem prehodu Pasjak prečkava mejo brez težav.
Vožnja po Jadranski magistrali je res užitek. Ustaviva se v Novem Vinodolskem, v Karlobagu spijeva kavo in proti večeru, po cca. 8 urah, prispeva na Murter.
Nastaniva se v kampu Kosirina, nalašč, ker prebereva, da je še dokaj neskomercializiran. In res. V kampu čista divjina, brez trgovine, brez interneta, brez restavracije... samo mali kontejner in par gasilskih klopi, kjer od 11. ure strežejo turško kavo in hitre prigrizke.
Najdeva prekrasno parcelo, s prekrasnim razgledom, sparkirava kombi, postaviva mizo in prižgeva svečko.
Nič več ni pomembno.
Komentarji
Objavite komentar