Nedelja, kaj pa drugega. In nov izlet.
"Greva iskat zajčka?" me draži Gorazd.
"Dovolj s tem zajčkom.", mu zabrusim," Danes greva malo po svoje."
Ko sva pred letom dni šla na "Partner Tour" (štartala sva iz Bad Radgesburga), sva na trgu na kažipotu kolesarskih stez zasledila še kar nekaj poti.
Tokrat sva izbrala Sonnenaufgangstour. Ime nama sicer ni bilo najbolj naklonjeno (Sončni vzhod), saj je ura spet bila že krepko čez poldne. Ampak pot ni dolga, cca. 20 km, in tudi če bova počasi gonila, bova do večera doma.
Na trgu še hitro spijeva kavo in že goniva proti "sončnemu vzhodu".
Prekrasna asfaltirana pot naju vodi ven iz mesta, skozi polja, mimo ribnika, do prekrasne vasice Sicheldorf.
Vedno znova sem presenečena, kako lepo naši sosedje skrbijo za okolico, hiše, dvorišča.
Prav prijetno je opazovati vso to pisanost krajev.
Na poti naletiva tudi na polje rastline, ki je nikakor ne morem prepoznati. Na nekaj me spominja, pa ne morem ugotoviti na kaj. Prilagam slikico, če kdo od vas ve.
Seveda naši sosedje poskrbijo tudi za to, da na kolesarski poti nimaš težav ne z žejo, utrujenostjo in tudi ne s prazno gumo.
Na eni izmed takšnih postaj se ustaviva in malo spočijeva, potem pa pičiva dalje.
Malo naprej od tega počivališča zaslišim čudno kruljenje.
Radovedno se ustavim in krenem v smeri, od koder kruljenje prihaja. In potem jih zagledam: največje pujse, kar sem jih kdaj videla. Veliko krdelo pravih črnih kosmatih pujsov.
Na mojo srečo se gibajo za leseno ograjo, pred katero je napeljana električna žica.
Eden me že čudno gleda, se vedno bolj približuje ograji in se začne zaletavati vanjo, jaz pa hitro naredim fotko, da in pobegnem.
"Si videl pujske?" hecam Gorazda, ki pa za gledanje pujsov ne kaže pretirane želje.
Mislim si, verjetno, ker ni zajček, pa mi hitro pokaže znak, ki izrecno prepoveduje kakršnokoli gibanje v bližini ograde in ga sploh nisem videla.
"Ups" rečem in raje se odpraviva dalje.
Pujsi gor ali dol, razmišljanje o tem, ali postanejo golaž, klobasa ali pršut, spodbudi moje brbončice in postanem lačna.
"Kje bova kaj prigriznila?" vprašam. "Še tukaj v Avstriji?"
Gorazd začuti mojo lačno stisko in prikima.
Prva tabla "Buschenschank" je na žalost komaj v Bad Radgesburgu, ampak zato si privoščiva pravo pojedino. Mesno ploščo, sirno ploščo, vinček in jabolčno pito.
Ko se vrneva nazaj do avta, ponosno prekrižam kažipot na trgu.
Sonnenaufgangs Tour - narejena.
Naslednjič greva Panoramo ali Horizont!
Če koga zanima: vse poti objavljene na:
"Greva iskat zajčka?" me draži Gorazd.
"Dovolj s tem zajčkom.", mu zabrusim," Danes greva malo po svoje."
Ko sva pred letom dni šla na "Partner Tour" (štartala sva iz Bad Radgesburga), sva na trgu na kažipotu kolesarskih stez zasledila še kar nekaj poti.
Tokrat sva izbrala Sonnenaufgangstour. Ime nama sicer ni bilo najbolj naklonjeno (Sončni vzhod), saj je ura spet bila že krepko čez poldne. Ampak pot ni dolga, cca. 20 km, in tudi če bova počasi gonila, bova do večera doma.
Na trgu še hitro spijeva kavo in že goniva proti "sončnemu vzhodu".
Prekrasna asfaltirana pot naju vodi ven iz mesta, skozi polja, mimo ribnika, do prekrasne vasice Sicheldorf.
Vedno znova sem presenečena, kako lepo naši sosedje skrbijo za okolico, hiše, dvorišča.
Prav prijetno je opazovati vso to pisanost krajev.
Na poti naletiva tudi na polje rastline, ki je nikakor ne morem prepoznati. Na nekaj me spominja, pa ne morem ugotoviti na kaj. Prilagam slikico, če kdo od vas ve.
Seveda naši sosedje poskrbijo tudi za to, da na kolesarski poti nimaš težav ne z žejo, utrujenostjo in tudi ne s prazno gumo.
Na eni izmed takšnih postaj se ustaviva in malo spočijeva, potem pa pičiva dalje.
Malo naprej od tega počivališča zaslišim čudno kruljenje.
Radovedno se ustavim in krenem v smeri, od koder kruljenje prihaja. In potem jih zagledam: največje pujse, kar sem jih kdaj videla. Veliko krdelo pravih črnih kosmatih pujsov.
Na mojo srečo se gibajo za leseno ograjo, pred katero je napeljana električna žica.
Eden me že čudno gleda, se vedno bolj približuje ograji in se začne zaletavati vanjo, jaz pa hitro naredim fotko, da in pobegnem.
"Si videl pujske?" hecam Gorazda, ki pa za gledanje pujsov ne kaže pretirane želje.
Mislim si, verjetno, ker ni zajček, pa mi hitro pokaže znak, ki izrecno prepoveduje kakršnokoli gibanje v bližini ograde in ga sploh nisem videla.
"Ups" rečem in raje se odpraviva dalje.
Pujsi gor ali dol, razmišljanje o tem, ali postanejo golaž, klobasa ali pršut, spodbudi moje brbončice in postanem lačna.
"Kje bova kaj prigriznila?" vprašam. "Še tukaj v Avstriji?"
Gorazd začuti mojo lačno stisko in prikima.
Prva tabla "Buschenschank" je na žalost komaj v Bad Radgesburgu, ampak zato si privoščiva pravo pojedino. Mesno ploščo, sirno ploščo, vinček in jabolčno pito.
Ko se vrneva nazaj do avta, ponosno prekrižam kažipot na trgu.
Sonnenaufgangs Tour - narejena.
Naslednjič greva Panoramo ali Horizont!
Če koga zanima: vse poti objavljene na:
Komentarji
Objavite komentar