Vremenska napoved za te dni večino glasi:
"V večjem delu Slovenije bo sončno in toplo, na vzhodu celo do 25 stopinj. Ampak bo tudi oblačno. Nastajale bodo krajevne plohe in nevihte. Lahko tudi s točo, močnejšimi nalivi in sunki vetra. Do večera bo še suho in sončno. Potem bo vetrovno in deževno"
Že dolgo ne berem ali poslušam vremenskih napovedi. Ker potem nikoli ne bi nikamor šla. Sploh pa ne v tem "aprilskem" maju (juniju).
Zato ne razmišljam veliko. Sedem na kolo, kljub temu, da aplikacija za vreme kaže dež.
Pogledam v nebo. Kaže sonce. In se odpravim v mesto.
Tokrat grem z Belkotom in novo oblekico BBD za košarico - Beauty Effect.
Do mesta nobenega problema. Skozi mesto po vseh uličicah in k Piranhi na kofe.
Na nebu se zbirajo oblaki, a so še daleč za Pohorjem, zato me ne skrbi.
Ko naju tašča povabi na kavo k Nani, se z veseljem zapeljeva še tja.
Potem pa zapiha. Zazdi se mi, da tudi kaplja. Pogledam navzgor, brez oblačka.
Predlagam, da se odpraviva domov in Gorazd je takoj za. Sedeva, jaz na Belkota, on na MojPony in že ga šibava čez stari most.
Nad nama čudežen brezoblačni krog, kot bi bila orgonski top, nad katerim ne dežuje. A ne dolgo.
Na Ptujski cesti, malo naprej od odcepa na hitro cesto, naju dohiti dež.
Goniva kolikor hitro je mogoče in se skrijeva na OMV črpalki.
"Halo, halo, taksi služba Brina, prosim pridi po naju."
Brina pride. In nobenega problema ni, ko spakirava oba Ponyja v avto.
Ampak vmes neha deževat. Posije sonce. In jaz si premislim.
Vzamem MojPonyja in ga zašibam proti Brezju. Brina in Gorazd se pametno odpeljeta z avtom.
Kako že gre tisto, hrabre sreča spremlja?
No, tokrat se mi ne izzide. Dež me napade malo pred hišo. Še dobro, saj sem vsa premočena.
Mogoče pa naslednjič vseeno preverim kakšno bo vreme. Ali pa vzamem s seboj pelerino.
Kakorkoli, doma že ne bom ostala, dež gor ali dol.
Zato ne razmišljam veliko. Sedem na kolo, kljub temu, da aplikacija za vreme kaže dež.
Pogledam v nebo. Kaže sonce. In se odpravim v mesto.
Tokrat grem z Belkotom in novo oblekico BBD za košarico - Beauty Effect.
Do mesta nobenega problema. Skozi mesto po vseh uličicah in k Piranhi na kofe.
Na nebu se zbirajo oblaki, a so še daleč za Pohorjem, zato me ne skrbi.
Ko naju tašča povabi na kavo k Nani, se z veseljem zapeljeva še tja.
Potem pa zapiha. Zazdi se mi, da tudi kaplja. Pogledam navzgor, brez oblačka.
Predlagam, da se odpraviva domov in Gorazd je takoj za. Sedeva, jaz na Belkota, on na MojPony in že ga šibava čez stari most.
Nad nama čudežen brezoblačni krog, kot bi bila orgonski top, nad katerim ne dežuje. A ne dolgo.
Na Ptujski cesti, malo naprej od odcepa na hitro cesto, naju dohiti dež.
Goniva kolikor hitro je mogoče in se skrijeva na OMV črpalki.
"Halo, halo, taksi služba Brina, prosim pridi po naju."
Brina pride. In nobenega problema ni, ko spakirava oba Ponyja v avto.
Ampak vmes neha deževat. Posije sonce. In jaz si premislim.
Vzamem MojPonyja in ga zašibam proti Brezju. Brina in Gorazd se pametno odpeljeta z avtom.
Kako že gre tisto, hrabre sreča spremlja?
No, tokrat se mi ne izzide. Dež me napade malo pred hišo. Še dobro, saj sem vsa premočena.
Mogoče pa naslednjič vseeno preverim kakšno bo vreme. Ali pa vzamem s seboj pelerino.
Kakorkoli, doma že ne bom ostala, dež gor ali dol.
Komentarji
Objavite komentar