Ko sem danes MojPonyju
omenila, da jutri ne gremo v Graz, ker so napovedane nevihte, je kar malce
povesil hupo.
Pa sem ga kar morala peljat na sprehod. Prijateljica Neva je zadnjič objavila tako lepe slike iz Praznika sivke, da sem si dejala: no, pa greva pogledat to slovensko Provanso
"Only fools and horses" bi se na pot odpravili, ko je zunaj 32 stopinj C.
No, midva sva tipičen primer tega: jaz malo vtrgana, MojPony konj na dveh kolesih.
Pa sva šla. Čez Miklavž, kjer so ozko Kirbiševo ulico spremenili v enosmerno in na drugi polovici naredili lepo kolesarsko stezo in skozi Dobrovce, kjer prav tako širijo cesto in dodajajo stezo za pešce in kolesarje.
Pa do Marjete in Dravskega dvora, dvakrat čez avtocesto do prekrasnega sivkinega polja.
Brez norčavosti do tja vseeno ni šlo. MojPony se je skril v koruzo, pa sem ga komaj našla (še dobro, da ga je izdala torbica)
In hop nazaj po poljski cesti mimo Rošnje in Loke.
Na cesti ni bilo žive duše, razen New Hollanda (to je traktor....zeeelooo velik traktor), čigar voznik nama je prijazno pomahal, potem pa naju posipal s senom iz prikolice.
Se vidi, da je folk bolj pameten od naju. Doma uživa v klimatiziranih hišah, se hladi v bazenih in grila čevapčiče.
Ampak tudi midva sva dočakala svoj ribnik. MojPony se je malce odpočil na drevesu, jaz pa sem namočila noge v hladno vodo in uživala v senci.
Domov sva se vrnila malce opečena in potna. Skrb domačih doktorjev: Upajmo, da nisi staknila sončarice!
Sončarica gor ali dol, glavno da je duša srečna
Pa sem ga kar morala peljat na sprehod. Prijateljica Neva je zadnjič objavila tako lepe slike iz Praznika sivke, da sem si dejala: no, pa greva pogledat to slovensko Provanso
"Only fools and horses" bi se na pot odpravili, ko je zunaj 32 stopinj C.
No, midva sva tipičen primer tega: jaz malo vtrgana, MojPony konj na dveh kolesih.
Pa sva šla. Čez Miklavž, kjer so ozko Kirbiševo ulico spremenili v enosmerno in na drugi polovici naredili lepo kolesarsko stezo in skozi Dobrovce, kjer prav tako širijo cesto in dodajajo stezo za pešce in kolesarje.
Pa do Marjete in Dravskega dvora, dvakrat čez avtocesto do prekrasnega sivkinega polja.
Brez norčavosti do tja vseeno ni šlo. MojPony se je skril v koruzo, pa sem ga komaj našla (še dobro, da ga je izdala torbica)
In hop nazaj po poljski cesti mimo Rošnje in Loke.
Na cesti ni bilo žive duše, razen New Hollanda (to je traktor....zeeelooo velik traktor), čigar voznik nama je prijazno pomahal, potem pa naju posipal s senom iz prikolice.
Se vidi, da je folk bolj pameten od naju. Doma uživa v klimatiziranih hišah, se hladi v bazenih in grila čevapčiče.
Ampak tudi midva sva dočakala svoj ribnik. MojPony se je malce odpočil na drevesu, jaz pa sem namočila noge v hladno vodo in uživala v senci.
Domov sva se vrnila malce opečena in potna. Skrb domačih doktorjev: Upajmo, da nisi staknila sončarice!
Sončarica gor ali dol, glavno da je duša srečna
Komentarji
Objavite komentar