GIACOMO CASANOVA vs. JACK SPARROW (oz. Sv. Romuald)


"Kam greva danes?"
"Na morju si... počivaj."


Kdor zadnje čase spremlja moje zapise, ve, da bolj malo počivam.
Skočim do recepcije hotela in se spet vrnem z velikim nasmeškom in še večjim zemljevidom: Istra-Bike.
Gledam in gledam in v oči mi pade: Casanova pot. Dolžina 23 km, to zdaj zmorem že brez problema. 

Višinska razlika: 93m... mala malca... 
Teren: malo asfalt, malo makadam... 
Težavnost: lahko – brezveze. Pomežiknem MojPonyju.
Start: Vrsar!? 


Ok, malo se bo treba premaknit.
Torej, naložimo MojPonija (in seveda PonyBluja) v avto in se odpravimo v Vrsar.
Sonce je že pošteno žgalo in na merilcu je kazalo 36 stopinj. Ko sva zagonila proti Kapetanovi stanciji (it. sobi), mali istrski vasici, ki po hišah z bazeni in parkiranimi avtomobili pred hišami, niti najmanj ne zaostaja za kakšnim Holywoodskim gričem.

Prijazna asfaltirana cesta, daleč stran od prometne ceste, je obljubljala užitek (kakor Casanova ženski ) do makadama.
Le-ta je bil na nekih mestih posipan kar s skalami, namesto peskom.
Ampak tudi to nama ni vzelo volje.
Dokler mi ni vročina že pošteno zagrela glavo.
Kmalu nisem več ločila realnosti od domišljije in edino, kar sem si želela, je bil škaf mrzle vode, v katerega bi se potopila čez glavo. 

  

Pa me je rešil Jack Sparrow (oz. Sv. Romuald), zato tokrat dam točke njemu. Prijazno me je povabil v svojo Piratsko jamo, v hladne skale in na še bolj hladen špricer. 
Po osvežitvi in prekrasnem pogledu na Limski kanal, je pot naprej bila en sam užitek. Mimo vinogradov, oljnih nasadov do gozda Kontija, kjer stare bukve in hrasti, ter druga nedotaknjena vegetacija, nudijo globoko senco in prekrasen ambient. Vmes sva se ustavila še v malem kraju Klošter, kjer stoji benediktanski samostan Sv. Mihovila, zgrajen v 11 st. in ga sedaj obnavljajo. Domačini so ugotovili, da kolesarski turizem prinaša dobiček, zato vsaka hiša vabi na domač narezek in domače vino.
Steza je odlično označena v obe smeri in pot nazaj je minila hitreje, saj ves čas malenkost pada proti Vrsarju.
Na koncu sva si privoščila zasluženo večerjo v restavraciji Basilico.
Sva pa zgrešila letališče, tisto, kjer RedBullovci tako pridno vzletajo, ko je v Rovinju Redbull Air Race.
No, pa imava izgovor še za en krog.





Komentarji