Danes je
PonyBlu dobil novega goniča. Mojo sestro Tanjo.
Ko prvič sedeš na Ponyja, to še zdaleč ne pomeni, da si Poni gonič, sploh če imaš en kup zahtev: Znižaj sedež! Približaj bilanco! Ne greva predaleč? Je sedež dovolj mehek? Pravi Pony gonič sede na Ponyja in se odpelje, kamor ga noge gonijo. Moja sestra je danes imela samo dve zahtevi: nizek sedež in ne prevelika razdalja. Prvo sem ji izpolnila takoj, drugo pa no, niti ne.
Izbrala sem mesto. Mestna kava v nedeljo ima vedno boljši okus.
Start je potekal brez težav. Po kilometru jo končno upam vprašat:
"Kako gre? "
"Ne čujem te! " se dere nazaj.
OK, pomislim, v redu si.
Po drugem kilometru jo spet vprašam kako gre.
"Ne slišim te! Kaj praviš? "
OK, vredu si.
Ko tretjič vprašam in me spet ne sliši, jo pošljem v rit.
Tokrat začuda sliši!
"V redu seeeeem. Super seeeem! " je zadovoljna in presrečna.
Že sama sem zdavnaj ugotovila, da Pony prežene vso slabo voljo. Ko imaš Pony veter v laseh, se to ne more primerjati z nobenim drugim užitkom. Ne verjamete? Poskusite! Biti Pony gonič je res nekaj posebnega.
Pot naju pelje k Nani na kavo in rogljiček in skozi mesto v Mestni park, kjer narediva nekaj prekrasnih slikic MojPonyja in Ponybluja. Naletiva še na koncert v parku in uživava ob dobri godbi. Vrneva se čez Melje ob elektrarni in čez Zrkovce, kjer za seboj ves čas slišim vpitje veselja.
"Jooooj, kak je to fajn!!!"
Kljub 16 prevoženim kilometrom.
Draga sis, za prvič odlično!
Ja, kdor Pony goni, zlo ne misli. Zato veselo na Pony ali katerokoli kolo in vriskajte od veselja.
Mogoče se kje srečamo in zavriskamo skupaj.
Ko prvič sedeš na Ponyja, to še zdaleč ne pomeni, da si Poni gonič, sploh če imaš en kup zahtev: Znižaj sedež! Približaj bilanco! Ne greva predaleč? Je sedež dovolj mehek? Pravi Pony gonič sede na Ponyja in se odpelje, kamor ga noge gonijo. Moja sestra je danes imela samo dve zahtevi: nizek sedež in ne prevelika razdalja. Prvo sem ji izpolnila takoj, drugo pa no, niti ne.
Izbrala sem mesto. Mestna kava v nedeljo ima vedno boljši okus.
Start je potekal brez težav. Po kilometru jo končno upam vprašat:
"Kako gre? "
"Ne čujem te! " se dere nazaj.
OK, pomislim, v redu si.
Po drugem kilometru jo spet vprašam kako gre.
"Ne slišim te! Kaj praviš? "
OK, vredu si.
Ko tretjič vprašam in me spet ne sliši, jo pošljem v rit.
Tokrat začuda sliši!
"V redu seeeeem. Super seeeem! " je zadovoljna in presrečna.
Že sama sem zdavnaj ugotovila, da Pony prežene vso slabo voljo. Ko imaš Pony veter v laseh, se to ne more primerjati z nobenim drugim užitkom. Ne verjamete? Poskusite! Biti Pony gonič je res nekaj posebnega.
Pot naju pelje k Nani na kavo in rogljiček in skozi mesto v Mestni park, kjer narediva nekaj prekrasnih slikic MojPonyja in Ponybluja. Naletiva še na koncert v parku in uživava ob dobri godbi. Vrneva se čez Melje ob elektrarni in čez Zrkovce, kjer za seboj ves čas slišim vpitje veselja.
"Jooooj, kak je to fajn!!!"
Kljub 16 prevoženim kilometrom.
Draga sis, za prvič odlično!
Ja, kdor Pony goni, zlo ne misli. Zato veselo na Pony ali katerokoli kolo in vriskajte od veselja.
Mogoče se kje srečamo in zavriskamo skupaj.
Komentarji
Objavite komentar