Danes sem ugotovila, kako voznike avtomobilov pripraviti, da mimo kolesarja/ke peljejo počasi in previdno.
Kriv je bil veter.
Vedno sem rada urejena. To pomeni, da kadar z MojPonyjem ne grem na dolgo furo (takrat vedno oblečem športno opremo), za urejenost skrbim predvsem, kadar grem z njim v mesto. Vem, marsikdo bo rekel, da je kolo športni rekvizit in da obleka ne sodi na kolo. Kakor za koga. Meni MojPony večino časa predstavlja užitek, prevozno sredstvo in »prijatelja«. Pa tudi šport, kadar se tako odločiva.
In ker sem danes šla v mesto na kavico, sem bila vesela, da si lahko nadenem oblekico.
Še toliko bolj, ker je danes pasje vroče.
Pa mi jo je že na prvem ovinku zagodel veter. Kar ni nehal pihati in dvigovati moje oblekice. Nič ni zaleglo, da sem si ves čas z roko pomagala, da bi moja kolena ostala spodobno pokrita. Na koncu sem obupala in zaključila, da se tako ali tako nima smisla boriti proti naravnemu vremenskemu pojavu. In dovolila vetru, da je pihal po svoje.
Šoferji pa, ti so danes vozili svoje avtomobile zelo previdno in počasi mimo mene??? Vsi nasmejani in vljudni. Ne tako kot zadnjič, ko sem se peljala proti Kidričevemu in so me skoraj odpihnili s ceste (da o tem, kako so me zalili, niti ne govorim)!
Očitno veter bolje vpliva na šoferje, kot dež.
Me je pa vseeno skrbelo, da kdo ne bi povzročil prevelikega zastoja, zato sem bila kar vesela, ko sem pripeljala v mesto.
Dobila sem se z mojo drago prijateljico Andrejo Žvajker, ki jo poznam že iz ranih otroških dni. Ob kavici sva sproščeno čvekali o vsem in vsakem, kot že dolgo ne.
Seveda se niti Andreja ni mogla upreti MojPonyju in nastala je tale prekrasna slikica, ki bo prav tako šla v zbirko »Mi daš en krog?«
Andreja, hvala za super dopoldan. Zelo sem uživala in upam, da kmalu ponoviva najin kafe.
In glej, začuda, ko sem se vračala domov, je veter popolnoma izginil. In dobra volja šoferjev tudi.
Komentarji
Objavite komentar