MOJPONY KROG

Ste že kdaj poskusili istočasno izolirati avtodom, kuhati kosilo in še goniti bicikl? 

Poskusite. Fuuuul je zabavno. Medtem, ko čakaš, da se ti nedeljska pečenka ne zažge, držiš v roki z lepilom namazano izolacijo in se istočasno dogovarjaš s prijateljico za MojPonykrog. 

Nič lažjega. 

Dokler ne zavohaš skoraj zažganega mesa in spustiš izolacijo na tla direkt (po murphyju) na namazano stran. 

“Zapuščam te! 😱rečem Gorazdu. “Ne morem več! Rabim spremembo!” 😜

In sedem na Mojpony. 

Ne da se mi gonit sami, zato Nuši napišem sporočilo, če gre z mano. In dogovoriva se pod Titovim mostom. 

Zvozile bova MojPonykrog. 

Že dolgo se namreč poigravam z idejo, da bi se spomladi dobili na krožni vožnji. 
Ponyljubci seveda.

Krog mora biti dovolj dolg, malo razgiban in različnega terena. 

Hitro spraviva najine konjičke iz avta in jo mahneva mimo Koloseja proti dvoetažnemu mostu. Od tam proti Pobrežju, mimo Zrkovc, proti Dogošam in čistilni napravi. 

Po stari poljski cesti naju makadam prijetno trese, vonjave najnovejšega parfuma “Dolce Gnojana”, pa najavljajo, da se bliža nova pomladna kolekcija pridelkov. 

V smehu nad dišavno izmislico, goniva skozi Miklavž, kjer naju čaka prvi in edini vzpon. 

Ni Vršič, noge pa vseeno malo pečejo, saj so večino zime počivale. 

Gledam Nušo, super ji gre s svojim Zelenkom. Pa vendar imam slabo vest, da mogoče ni fura predolga. 

Nuši sem sicer razložila, kje se bova vozile, ampak sama sem to pot prevozila že velikokrat in vem koliko še imava do konca. Zato je lažje, kot če voziš prvič. 

Želim izvedeti tudi, kako bo drugim, ko bodo vozili ta krog. 

Bo pretežek? Bo predolg? Konec koncev, to je le Pony. Konjiček z malimi kolesi. 

Nuša me v šali sprašuje: “Je še daleč Papa Štrumf?”

“Ne, ni več daleč” se smejim. 

Rogozo in Hoče prevoziva kot bi mignil. Noge so zagrete, sonce naju greje, vetrc prijetno hladi. Vreme je idealno za kolesarjenje. Po stari traktorski poti jo mahneva mimo Bohove, do Papeške ceste in potem po dolgi Streliški do prvega postanka. 

Cafe Promenada. 

Tam takoj postaneva atrakcija. Vsi gledajo Ponyje in naju. Pri prvi mizi sedi družina, ki jo vse zanima. 

Kakšni so Ponyji, koliko stanejo, kje sva bili, kam greva...

Izmenjam še par besed z znanko. 

Potem pa si z Nušo končno privoščiva zasluženo kavo. Andreja, kava je bila odlična.👍

Posediva malo, ampak začenja se hladit. Zato hitro kreneva dalje. Mimo Qlandie, čez Koroški most, na Lent in do najine začetne točke, pod Titovim mostom. 

Ponosna sem na Nušo, prestala je MojPonykrog. 

Pogledam na tracker, 29,6 km. 

Ni slabo za prvič. 

Imate izziv, zvozite ga! 

S Ponyjem seveda. 

In vidimo se kmalu, na MojPonykrogu. Podrobnosti še javim, do takrat pa pridno trenirajte.