BUDIMPEŠTA 1 – I BIKE BUDAPEST

Vsako leto v madžarski prestolnici Budimpešta organizirajo kolesarski dogodek z nazivom -

I bike Budapest.
Dogodek mi omeni Josip iz Mariborske kolesarske mreže.
Brskam po internetu in najdem spletno stran. Vse v madžarščini. Nimam blage veze kaj piše. Iščem angleški prevod in ga sprva ne najdem, zato si vse prevedem kar z googlom.
Za silo gre, dobim vse prave podatke in si rezerviram datum 28.april. 2019.

“Kaj je sploh to?” vpraša Gorazd
“Kolesarski dogodek” odgovorim.
“Ja, ampak kako to zgleda?”
“Nimam pojma, vem samo da kolesariš po Budimpešti.”
“Ok.” reče, kar pomeni da se strinja in greva.

Odločiva se, da bova krenila čimprej. Pričetek festivala je ob 15h. In želela sem si prej malo ogledati Budimpešto.
Ampak dva zaspanca se zbudiva šele ob 8h in preden spakirava je ura 10.  

Še sreča, da na avtocesti ni nobene gneče. Vmes skočiva na hitro še na Balaton, narediva dve slikici in pičiva dalje.

V Budimpešto prideva ob 13,30. Parkirava kar pod mostom blizu Margaretinega otoka, kjer se vse prične. V Budimpešti je parkiranje v nedeljo brezplačno, zato je kar gneča. Ampak hitro nama uspe najti parkirni prostor.

Nimam pojma kje je center, prvič sem v Budimpešti. Ne vem niti tega ali sem v Budimu ali Pešti, zato spet hitro pogooglam nekaj osnovnih podatkov in snamem zemljevid, medtem, ko Gorazd razloži kolesa.

Kreneva proti centru (Pešti) in v majhnem lokalčku na glavni ulici spijeva kavico. 

Spet sva z MojPonyjem atrakcija. Vsi gledajo pikapolonice na Ponyju in  košarico polno pikapolonic.

Ker naju ura priganja, nimava veliko časa za ogled mesta. Kar hitro odideva na otok. Vreme je sončno, čeprav malce piha. Kar nekaj kolesarjev je že zbranih na otoku.

Počakava na travi (Margaretin otok je v bistvu park) in kmalu vidiva vso veličastnost tega dogodka. 

Kolesarji se začnejo trumoma valiti v park. Mali, veliki, ženske, otroci, moški, našemljeni, nasmejani, na pol goli, do vratu zadekani, z različnimi kolesi (in samo jaz s Ponyjem)….vsi z enim samim ciljem.

Pokazati, da smo kolesarji enakovredni udeleženci v prometu. 

Tokrat tudi močnejši. 

10.000 nas dvigne kolesa v zrak in se poda na pot po glavnih Budipeštinih ulicah. Ustavimo ves promet, zasedemo mostove in tunele in drvimo proti parku na drugi strani mesta.

Nekje na pol poti zaslišim slovenščino.

»Glej, ki se srečamo mariborčani!«

Zagledam »helmo dol« Jerneja Bravca (CP4). Skupaj ob pogovoru prevozimo kar nekaj časa, potem pa se razidemo z obljubo da se še vidimo na koncu.

Vreme nam ne služi več, začne škropiti, kar malce pokvari vzdušje na cilju. Zato ne izgubljava časa na cilju in raje pobegneva, da naju preveč ne zmoči. 

Ravno uspeva vse pospraviti, ko se vlije. Ne greva več v center, saj zelo piha in mi ni za hodit po dežju in vetru. Znamenitosti Budimpešte bodo morale počakati.

Na Tripadvisorju najdem nekaj naslovov dobrih restavracij in kar z avtom se peljeva do prve naključno izbrane. Spet nimava težav s parkiranjem. 

Restavracije iz Tripadvisorja niti ne iščeva več, saj se na poti do tja ustaviva v prvi, ki je malo bolj polna. (Barka) 

Izbereva odlično. Hrana je super, postrežba tudi. Brez pravega madžarskega golaža ne gre, tu je res odličen.

Potem kreneva nazaj in še pred polnočjo prispeva domov.

Polna vtisov sem po prekrasnem dnevu. Res je neverjeten užitek kolesariti v takšni množici kolesarjev.  

Za ogled Budimpešte tokrat žal ni bilo časa, zato se bo treba v to mesto še vrniti.

Zagotovo pa se vrneva naslednje leto na I bike Budapest.