MISIJA NEMOGOČE – MojPony št.2

Dan 1:        -Dober dan, so Ponyji že prišli? kličem v trgovino Mercator
                   -Ne, niso prišli.
Dan 2:        -Dober dan, so Ponyji že prišli?
                   -Ne, nismo jih dobili.
Dan 8:        -Dan ste dobili Ponyje?
                   -Ne nismo.
Dan 13:      Lucija kliče: –Ponyji so prišli!!!!
Kličem Mercator.
"Dober dan, Ponyji so prišli", rečem prodajalcu, ki ga skoraj kap.
"Od kod pa veste, da so Ponyji prišli? " jezno vpraša, "kdo vam je sploh dal to informacijo? "
"Ja, gospod, videla sem kako jih je poštar pripeljal", se zlažem. "Rezervirajte mi ga, prosim", sem prijazna in migam s trepalnicami, kot da me skozi telefon lahko vidi.
"Ne sprejemamo rezervacij, sem morate po njega", končno popusti mojemu moledovanju.
Kličem Alenko: "Prosim, prosim, si v Mercatorju? Pojdi na oddelek, rezerviraj Ponyja." Alenka lahko rezervira.
Kot formula, s cvilečimi gumami, prispem v Mercator, kjer me je čakal: MojPony št. 2

Hvala Alenka, hvala Lucija, brez vajine pomoči ne bi šlo.

  

MojPony je dobil bratca  

Zdaj smo prava Pony družina. 

p.s. vidim, da si ga je nekdo že prisvojil. Rok! (moj sin)!