Ob koncu šole se vsako leto nagradimo s kratkim izletom. Tokrat smo jo mahnili v Italijo, na morje. Že par dni je termometer kazal čez 30 stopinj in osvežitev v morju bo zagotovo prišla prav.
V spominu iz mladostnih let mi je ostal Lignano. Dolga plaža, zlata mivka in drage trgovine. To bo nalašč za nas, pomislim, strastne ljubitelje morja in sonca.
Ampak.....
Zataknilo se je že pri spanju. Če si želel spati v katerem od hotelov na plaži, je to bilo zeloooo drago. Z drago mislim res drago. Spanje za eno noč se je gibalo od 600,00 EUR naprej. Verjetno tudi zato, ker sem se spomnila rezervirati hotel le par dni prej.
"Za ta denar vas peljem nazaj v Maribor in še enkrat v Lignano" se zbuni Gorazd.
Zato najdem prenočišče z zajtrkom v majhnem hotelčku blizu Palmanove.
Do Lignana imamo z avtom cca. 40 min, in še to po avtocesti, tako da ni hudega. Je pa veliko bolj ugodno. Meni pa ustreza toliko bolj, ker je zraven še "Palmanova outlet" in računam tudi na malo šopinga.
Šoping na našem izletu opravimo najprej. In ko vsak od nas zadovolji svoje nakupovalne potrebe, se odpravimo na "chek in".
Hotelček je prijeten, lastnica pa zelo prijazna. Razložimo ji, da gremo v Lignano in da bomo najverjetneje zelo pozni, pa ni nobenih težav.
Odložimo stvari in že drvimo proti Lignanu.
Na avtocesti v naši smeri nobenih težav. Ves čas pas strahom pogledujem na drugi pas, kjer se vije kilometrska kolona avtomobilov, zaradi dela na cesti. Tolažim se, da je to samo popoldanska konica in da bo do večera mimo.
Do Lignana prispemo hitro in hitro najdemo tudi ustrezen parkirni prostor. Vročina žge maksimalno, termometer kaže 37 stopinj.
Še dobro, da imamo kolesa in se bomo med vožnjo malce ohladili. Peljemo se do plaže, naredimo krog čez mesto in smo od vročine že vsi čisto zdelani in sitni. Vroče je, nikjer pravega hladu, zato gremo spet nazaj na plažo.
Ob hladnem pivu je svet takoj malo lepši in vročina znosnejša. Privoščimo si malico, jaz solato z mozzarelo, ki je odlična, tako kot izgleda.
Ker je ta del plaže pred barom celo brezplačen, se gremo osvežit v morje.
Če temu sploh lahko rečeš morje.
Hodim po "zlati mivki", v podplate me žge. In ko končno pridem do vode, da bi se osvežila, je voda - topla! Počutim se kot v termah, o osvežitvi ne duha ne sluha.
Hodim še naprej, da bi prišla do neke globine, pa globine od nikoder. Pogledam naprej, kakih 50 metrov, kjer Gorazd in Rok stojita do kolen v vodi.
Obrnem se proti plaži in šele tedaj zajamem celotno sliko Lignana.
Levo in desno dolga kilometrska plaža peska, ljudje kot sardine zloženi eden zraven drugega, mali otroci čofotajo po plitvi vodi, njihovi straši pa stojijo do gležnjev v vodi in klepetajo in klepetajo. In nič ne kaže, da se kaj jezijo zaradi morske mlakuže.
Meni pa vedno bolj vroče in vedno bolj sem sitna. Moti me gneča, moti vročina.
Moja nervoza se prenese še na ostale in do večera smo vsi napeti kot strune.
Zato kolesa spakiramo nazaj v avto in se raje peš odpravimo na večerjo.
Ker smo v Italiji, ni dvoma, da bomo šli na pizzo. In res se to izkaže za super idejo. Ko končno uspemo najti mesto v eni izmed restavracij na par kilometrski promenadi, je pizza res dobra.
Kako tudi ne bi bila, saj je stala celih 16 EUR. Vseeno zmažemo še tiramisu in od hrane in vročine sem tako utrujena, da komaj sedim.
Ura je že nekaj čez polnoč, ko se odpravimo nazaj proti hotelu.
Potem pa šok.
V Lignanu se pravkar konča ULTIMO CONCERT – Guilt of the fables tour in vozimo se 10 km/uro ali pa stojimo v koloni.
Tako namesto pol ure , do Palmanove potujemo cele 3 ure in ko pridemo v hotel ne zmoremo ničesar več, kot da pademo v posteljo.
Lignano SabiaD'oro, prišla, videla.... in ne vem če se še kdaj vrnem.
V spominu iz mladostnih let mi je ostal Lignano. Dolga plaža, zlata mivka in drage trgovine. To bo nalašč za nas, pomislim, strastne ljubitelje morja in sonca.
Ampak.....
Zataknilo se je že pri spanju. Če si želel spati v katerem od hotelov na plaži, je to bilo zeloooo drago. Z drago mislim res drago. Spanje za eno noč se je gibalo od 600,00 EUR naprej. Verjetno tudi zato, ker sem se spomnila rezervirati hotel le par dni prej.
"Za ta denar vas peljem nazaj v Maribor in še enkrat v Lignano" se zbuni Gorazd.
Zato najdem prenočišče z zajtrkom v majhnem hotelčku blizu Palmanove.
Do Lignana imamo z avtom cca. 40 min, in še to po avtocesti, tako da ni hudega. Je pa veliko bolj ugodno. Meni pa ustreza toliko bolj, ker je zraven še "Palmanova outlet" in računam tudi na malo šopinga.
Šoping na našem izletu opravimo najprej. In ko vsak od nas zadovolji svoje nakupovalne potrebe, se odpravimo na "chek in".
Hotelček je prijeten, lastnica pa zelo prijazna. Razložimo ji, da gremo v Lignano in da bomo najverjetneje zelo pozni, pa ni nobenih težav.
Odložimo stvari in že drvimo proti Lignanu.
Na avtocesti v naši smeri nobenih težav. Ves čas pas strahom pogledujem na drugi pas, kjer se vije kilometrska kolona avtomobilov, zaradi dela na cesti. Tolažim se, da je to samo popoldanska konica in da bo do večera mimo.
Do Lignana prispemo hitro in hitro najdemo tudi ustrezen parkirni prostor. Vročina žge maksimalno, termometer kaže 37 stopinj.
Še dobro, da imamo kolesa in se bomo med vožnjo malce ohladili. Peljemo se do plaže, naredimo krog čez mesto in smo od vročine že vsi čisto zdelani in sitni. Vroče je, nikjer pravega hladu, zato gremo spet nazaj na plažo.
Ob hladnem pivu je svet takoj malo lepši in vročina znosnejša. Privoščimo si malico, jaz solato z mozzarelo, ki je odlična, tako kot izgleda.
Ker je ta del plaže pred barom celo brezplačen, se gremo osvežit v morje.
Če temu sploh lahko rečeš morje.
Hodim po "zlati mivki", v podplate me žge. In ko končno pridem do vode, da bi se osvežila, je voda - topla! Počutim se kot v termah, o osvežitvi ne duha ne sluha.
Hodim še naprej, da bi prišla do neke globine, pa globine od nikoder. Pogledam naprej, kakih 50 metrov, kjer Gorazd in Rok stojita do kolen v vodi.
Obrnem se proti plaži in šele tedaj zajamem celotno sliko Lignana.
Levo in desno dolga kilometrska plaža peska, ljudje kot sardine zloženi eden zraven drugega, mali otroci čofotajo po plitvi vodi, njihovi straši pa stojijo do gležnjev v vodi in klepetajo in klepetajo. In nič ne kaže, da se kaj jezijo zaradi morske mlakuže.
Meni pa vedno bolj vroče in vedno bolj sem sitna. Moti me gneča, moti vročina.
Moja nervoza se prenese še na ostale in do večera smo vsi napeti kot strune.
Zato kolesa spakiramo nazaj v avto in se raje peš odpravimo na večerjo.
Ker smo v Italiji, ni dvoma, da bomo šli na pizzo. In res se to izkaže za super idejo. Ko končno uspemo najti mesto v eni izmed restavracij na par kilometrski promenadi, je pizza res dobra.
Kako tudi ne bi bila, saj je stala celih 16 EUR. Vseeno zmažemo še tiramisu in od hrane in vročine sem tako utrujena, da komaj sedim.
Ura je že nekaj čez polnoč, ko se odpravimo nazaj proti hotelu.
Potem pa šok.
V Lignanu se pravkar konča ULTIMO CONCERT – Guilt of the fables tour in vozimo se 10 km/uro ali pa stojimo v koloni.
Tako namesto pol ure , do Palmanove potujemo cele 3 ure in ko pridemo v hotel ne zmoremo ničesar več, kot da pademo v posteljo.
Lignano SabiaD'oro, prišla, videla.... in ne vem če se še kdaj vrnem.
Komentarji
Objavite komentar