"A vi ste tista s Ponyjem?"
"Sem ja"
"Pa bi vi imeli predavanje pri nas v knjižnici?"
"Zakaj pa ne?, odgovorim, preden bi dobro razmislila.
Čez poletje pozabim na dogovor in brezskrbno kolesarim.
Pa pride september in telefonski klic.
"Saj še velja, da pridete predavat?"
Ups.
"Velja, velja", hitro odgovorim. In že štejem koliko dni mi je ostalo za pripravo.
O Powerpointu nimam veliko pojma. Saj sem Ponygonička, ne predavateljica.
Razmišljam kaj pripraviti, da bi bilo zanimivo. Pa saj je vedno zanimivo na mojih furah.
In tako si rečem, kar bo, pa bo.
Spakiram MojPonyja, ključek s predstavitvijo, vrečko z dobrotami in BBD-jke ter se odpravim.
Knjižnica Duplek je lična majhna knjižnica kamor si hodim izposojat knjige.
Ga. Tatjana, knjižničarka, ki me je povabila na predavanje, me že čaka.
Računalnik in projektor sta tudi že vklopljena.
Na mizico pred predavalnico zloživa čipse, kekse, čokoladne bombone, sok.
Če ne bo nikogar, bo malo malo ogljikovih hidratov in trans maščob prišlo prav za tolažbo. Škoda, da s seboj nisem vzela še borovničk. Ampak bilo me je strah, da bi par štamperlov spila za pogum že pred predavanjem in potem se to ne bi dobro končalo.
Prva se prikaže Nada in počasi še vsi ostali.
Ni nas bilo veliko, je bilo pa prijetno. Predvsem pa je glavno, da sem prebila led in postala čisto prava MojPony predavateljica.
Priznam, nekaj stvari bo še potrebno popraviti, nekaj odvzeti, nekaj dodati, narediti kakšno zgodbo še bolj zanimivo....
Ampak na začetku je vedno tako.
Povabljena sem že na naslednja predavanja in potrudim se, da bom na vsakem boljša.
Hvala vsem, ki ste si vzeli čas in me prišli poslušat. Hvala vsem, ki me spremljate in prebirate moj blog. In seveda hvala ge. Tatjani, ki mi je zaupala in me povabila na predavanje.
In ja, na koncu smo zmazali tudi vse dobrote z mize.
Komentarji
Objavite komentar